Digitalna preobrazba je vplivala na vsa področja družbe in jih spremenila. Eno od področij, ki je še vedno na prehodu, je zdravstvo. Razvoj e-zdravja postopoma vstopa v naša življenja, od spremljanja in upravljanja zdravstvenih podatkov do spletnega diagnosticiranja. Pandemija Covid 19 je pokazala, kako koristne so aplikacije za sledenje pri zajezitvi širjenja virusa. Poleg tega so tu še številne druge prednosti: ljudje, ki živijo na podeželju, so prek telemedicine deležni boljše zdravstvene oskrbe, starejši lahko s pomočjo senzorjev in pametnih domačih naprav dlje živijo doma, aplikacije za zdravje in telesno aktivnost pomagajo ljudem pri vadbi, pitju vode in bolj zdravi prehrani. A kljub temu veliko ljudi tovrstnih storitev e-zdravja ne uporablja, kot je razvidno iz števila prenosov aplikacij za sledenje Covid. V Nemčiji je na primer aplikacijo Corona Warn preneslo približno 26 milijonov ljudi, kar predstavlja le 31 % prebivalstva (Statista, 2021).
V skladu z akcijskim načrtom Evropske komisije za e-zdravje 2012-2020 je ena glavnih ovir za razvoj e-zdravja pomanjkanje ozaveščenosti, zaupanja in sposobnosti iskanja, razumevanja in ocenjevanja spletnih zdravstvenih informacij ter uporabe tega znanja za sprejemanje zdravstvenih odločitev. Oviro pa je zagotovo predstavlja tudi nezaupanje ljudi v storitve in rešitve, ki jih prinaša e-zdravje.
Projekt “E-HEALth Literacy”, krajše HEAL, sofinancira Evropska unija v okviru programa Erasmus+, njegov cilj pa je vplivati na uporabo aplikacij in storitev e-zdravja pri posameznikih na način, ki bo koristil njihovemu življenjskemu slogu in zdravju. Da bi to dosegli, je bilo treba projekt začeti z natančnim razumevanjem, kako ta vprašanja zaznavajo in doživljajo v Nemčiji, Švici, Sloveniji, Litvi in Grčiji. Da bi torej bolje razumeli, kakšne so skupne potrebe in katere so skupne točke med partnerskimi državami, ko gre za priložnosti za razvoj kompetenc na področju e-zdravja, sta bila v vsaki državi opravljena pregled stanja (Desk Research) in poglobljeni intervjuji (Field Research). Prvi korak je bil razumeti, kateri viri, pobude in skupnosti že delujejo v vsaki državi. Na primer, v Švici je organizacija I-DAIR ugotovila, da je prihodnji izziv združiti kvantitativna in kvalitativna merila za odgovorno povečanje obsega inovacij na področju digitalnega zdravja. Enako pomembno je tudi, da se pri digitalizaciji ocenjevanja zdravja in intervencij ohrani človeška udeležba. V Nemčiji obstaja razlika med reguliranimi, certificiranimi zdravstvenimi aplikacijami (DiGa) ter aplikacijami, ki spodbujajo zdravje in telesno pripravljenost. Teh razlik se morajo zavedati tudi uporabniki.
Na podlagi ugotovitev, ki smo jih pridobili s poglobljeno raziskavo (Desk Research), smo pripravili predlogo za vodene intervjuje, ki smo jo uporabili pri terenskem raziskovanju (Field Research). V vsaki državi je bil izveden pogovor s fokusno skupino, z namenom, da bi podrobneje raziskali različne razmere v posameznih državah. Rezultati fokusnih skupin bodo uporabljeni kot osnova za razvoj spletnega repozitorija, nabora orodij in netikete (spletni bonton). V ta namen so partnerji izbrali strokovnjake iz različnih področij: strokovnjake za zdravstveno politiko, predstavnike pristojnega ministrstva, razvijalce aplikacij in nevladne organizacije, ki delujejo na področju e-zdravja, zdravstvene delavce, predstavnike zdravstvenega zavarovanja, razvijalce in ponudnike storitev e-zdravja ter tudi uporabnike teh storitev.
UGOTOVITVE RAZISKAVE
Na področju zdravja je jasno, da “ni ene same rešitve. Zdravje in pot do njega sta proces.” Nujno potrebujemo več komunikacije, sodelovanja in pozivov k ukrepanju/osebni angažiranosti/lastništvu. “Paciente in strokovnjake moramo opolnomočiti za deljenje skupne odgovornosti na področju zdravljenja” na način, ki spodbuja samostojnost in zaupanje v digitalne zdravstvene storitve in orodja.
Trenutne spremembe predstavljajo izboljšavo za zdravstveni sistem. Pacienti pridobivajo na avtonomiji nad zdravstvenimi podatki (digitalne kartoteke). To pomeni, da bo imel pacient, če bo želel, dostop do zdravstvenih izvidov, pregleda izvidov, zdravil in celotne zdravstvene zgodovine. Lahko omogoča dostop zdravnikom, ki bodo na ta način lahko bolje razumeli zdravstveno anamnezo osebe. Gre za velik korak na področju pacientove avtonomije. Za uporabo te avtonomije pa morajo imeti pacienti znanje in spretnosti, da lahko sprejemajo ozaveščene in premišljene odločitve.
Na podlagi rezultatov raziskave (Desk Research) in razprav o e-zdravju je mogoče sklepati, da je na strani uporabnikov zadržanost pri uporabi storitev e-zdravja posledica splošnega pomanjkanja digitalne pismenosti, dostopnosti do ustrezne opreme in strahu pred neznanim. Cilj projekta je podpreti državljane pri spoznavanju prednosti in uporabnosti digitalnih zdravstvenih aplikacij ter jim omogočiti, da postanejo suvereni lastniki svojih zdravstvenih podatkov.
Ker so osebe, ki bodo imele največ koristi od storitev e-zdravja, heterogena skupina, ne obstaja ena sama skupina strokovnjakov, ki bi jim lahko zagotavljala te storitve. Potrebujemo prostovoljce in osebje s polnim delovnim časom, ki bo pripravljeno državljane poučevati o e-zdravju. To so lahko zdravstveni delavci, digitalni strokovnjaki, pa tudi knjižničarji in svetovalci v skupnosti, ki delajo z odraslimi in jim pomagajo pri prvih in drugih korakih v digitalni svet. Da bi te izvajalce podprli in opolnomočili, je v okviru projekta HEAL razvit izobraževalni priročnik, ki jih bo usposobil za “vodiče po e-zdravju”.
V letu 2023 bo projekt ponudil izobraževalni priročnik za izvajalce, ki bodo postali ” vodiči po e-zdravju”.
